fbpx
031-360-797   info@lotos-svetovanje.si
031 360 797   info@lotos-svetovanje.si
031 360 797   info@lotos-svetovanje.si

Delavnica Pot k sebi - SPLETNA OBLIKA

Delavnica Pot k sebi je intenziven program poti k osebni preobrazbi. Skozi vodeno delo na sebi premikate meje zavedanja sebe in življenja, ki ga ustvarjate.

Za koga je delavnica primerna?

Za te izzive in še mnogo drugih sem pripravila 3 dnevno delavnico POT K SEBI!

Na delavnici boste spoznali:

Za udeležbo na delavnici ne potrebujete nobenega predznanja. Potrebujete pa željo in odprtost za spremembe, zavedanje, da je za trajnejše spremembe potrebna lastna angažiranost, saj čudežne paličice ne obstajajo in jih tudi ne obljubljam. Obljubljam pa podporo ljubezni in ljubeče energije, ki vas lahko podpre na vaši poti osebnega razvoja.

V nobenem trenutku se vam ni potrebno izpostaviti, niti vas sama ne izpostavljam, je pa v vsakem trenutku prostor za vaša vprašanja in sodelovanje, v kolikor bi to želeli!!!

Kaj lahko dosežete s programom Pot k sebi?

Kaj so o delavnici povedali udeleženci?

Delavnica je bila zame nekaj posebnega. Delo na sebi. Videnje sebe v luči preteklih življenjskih dogodkov, ki so se mi zgodili. Kaj sem se naučila iz teh situacij, prijetnih in neprijetnih je bilo, da vse kar se je zgodilo, je bilo prav, zato sem danes takšna kot sem. Predelala sem tudi boleče izkušnje v življenju, in sedaj lažje razumem življenje naprej. Vendar po koncu delavnice se moje delo na sebi šele začne.

Metka
Na delavnici sem dobila zelo veliko. Naučila sem se popolnoma drugače razmišljat o preteklih dogodkih v svojem življenju. Danes znam stopit čez marsikaj in se ne več ozret ali se zataknit. Končno zares vem, da ko nekdo govori o meni za mojim hrbtom, govori le o sebi, ne o meni, ker ni jaz. Končno sem lahko vse zamere počistila, zamere, ki sem jih gojila in skrivala celo življenje. Lahko sem si jih priznala in prečistila in jih končno spustila. Prvič po dolgih letih sem zajela čisti zrak in izdihnila vse nakopičeno.
Katarina

 

Tudi sama sem se še nekaj let nazaj borila z vsemi temi vprašanji in se vrtela v začaranem krogu. Ko sem sprejela odločitev in stopila na pot k sebi, se je moja življenjska pot pričela vztrajno spreminjati in danes lahko živim lahkoten in pristen vsak dan, ne glede na okoliščine in situacije, ki se mi v življenju dogajajo. Ker vidim in vem, da se da narediti spremembo, a sami pogosto ne vemo kako, in potrebujemo pomoč in podporo, želim na tej poti pomagati tudi vam in vas podpreti na poti izboljšanja vašega življenja.

Življenje sestoji iz nenehnih odločitev. Vaše dosedanje odločitve so vas peljale k življenju, ki ga živite zdaj. Če vam le to ni povsem všeč, je potrebno sprejeti drugačne odločitve. Saj ista pot vodi vedno k istemu cilju.

Izberite drugačno pot in se mi pridružite 3 zaporedne sobote ali nedelje, kjer bomo skupaj odkrivali, kako lahko v praksi spreminjate svoje odločitve in izbirate drugačno pot!

Ne odlašaj, naredi prvi korak in sprejmi odločitev ter se PRIJAVI še danes!

Sprejmem max. 4 – 5 udeležencev!

 

TERMIN:

  • 14. 11., 21. 11. in 28. 11. 2020 od 16.00 do 19.00

LOKACIJA:

  • ON-LINE, udobje vašega doma

CENA vseh 3 srečanj: 130€

 

PRIJAVE:

Z nakazilom cene oz. obroka (50€) na TRR št. SI 56 3300 0000 2624 908, Addiko Bank, Icomp, Igor Škofljanc s. p., P. E. Lotos svetovanje
Namen: delavnica Pot k sebi
 
in / ali s sporočilom na info@lotos-svetovanje.si ali preko spodnjega obrazca. 
 

Moja zgodba

A veste tisto, ko imaš v življenju pravzaprav vse, kar naj bi imel, v tebi pa vse trga zaradi neizpolnjenosti?

Živiš navidez, pa tudi v resnici, lepo življenje. Prišel si do faze, ko imaš vse, streho nad glavo, prijetno službo, moža, pridne otroke, avto, psa, zadovoljujoče materialne zadeve, ob sebi prijetne ljudi. V sebi pa si iz dneva v dan bolj prazen, si sicer vesel in hvaležen za svoje življenje, a nekaj manjka, nič od tega, kar imaš, ne zmore več utišati praznine, klica, da nekaj manjka, hrepenenja po nečem, pa še sam ne veš prav po čem.

Vem, veliko izmed vas bo reklo, to je polna rit vsega. Ja, res je. Zelo se strinjam z vami. Do tega, te praznine lahko prideš šele, ko imaš polno rit vsega.

Ne, da je prej ni, samo imaš toliko dela z drugimi, v tistem trenutku pomembnejšimi, preživetvenimi težavami. Kako lahko to trdim? Ker sem bila tam. Ker zelo dobro poznam, bolj kot bi si želela, kaj pomeni preživetvena stiska. Ne, takrat je praznost življenja na zadnjem mestu. Ko se boriš z življenjem, v katerem si brez službe, z majhnimi otroki, ko komajda plačaš položnice, ko moraš skrbno odmerjati obroke otrokom, če hočeš, da bodo imeli do zadnjega v mesecu kaj jesti, ko si ne upaš niti dati priznanja, da ti je težko, ker veš, da na svetu obstajajo ljudje, ki jim je še huje kot tebi, … takrat te je globoko sram in občutiš globoke občutke krivde ob tem, da bi si priznal, da ti je res težko. In ko si dovoliš vsakih nekaj mesecev čustveni bolečini na plan in se zjokaš, ne veš, kaj je huje – to, da ti je težko, ali krivda in sram ob tem, da je nekomu še huje, ti pa si drzneš jokati. V vseh teh trenutkih sem se namreč borila s strašansko krivdo ob tem, da npr. iz moje pipe priteče topla voda, da skozi mojo streho ne teče voda itd. Torej globoko v sebi sem verjela, da si še tega, kar imam, ne zaslužim. To so močni občutki nevrednosti, ki pa v tisti težki situaciji niso pomenili nič. Tudi, če bi mi takrat nekdo povedal, da moja življenjska situacija izvira iz tega, ne bi imela s to informacijo kaj početi. Na srečo sem imela takrat ob sebi ljudi, ki so mi »povsem neopazno« pomagali prebroditi najhujše, in tudi sama sem se delala, da pomoči ne opazim, ker v danem trenutku nisem zmogla drugače. Sprejeti pomoč zavestno, bi zame v tistem trenutku pomenilo poraz, predajo, nesposobnost in še kaj. Seveda sem pomoč opazila, a je šlo za tihi dogovor neopaznosti. Še danes sem za te ljudi, ki so bili tistem času prisotni v mojem življenju, globoko hvaležna in ta hvaležnost bo ostala za vedno.

In ja, takrat res ni iskanja nečesa globljega, nečesa več, ni čutenja praznine … Sem pa imela v tistem času globoko zaupanje, da je stanje začasno in da me čaka svetlejša in lagodnejša prihodnost. In ker sem to trdno verjela, je res bilo tako.

Postopoma se mi je oz. sem urejala življenje na vseh področjih, prišla do faze »polne riti vsega«, kar sem v vsakem trenutku globoko cenila in cenim še danes. A bolj kot mi v življenju ni nič manjkalo, več mi je manjkalo, bolj neizpolnjena in prazna sem se počutila.

S to neizpolnjenostjo in praznino pa je začelo prihajati obdobje, ko me je življenje pričelo dušiti bolj kot kadarkoli prej. V mojem življenju se je začelo kopičiti vse več omejitev, ki so bile plod mojega uma, vedno bolj sem se ujemala v past rutine, življenje mi je skozi strahove, panične napade pričelo kazati, da nekaj ni v redu. Bolj kot bi lahko živela svobodno, bolj nesvobodno sem v resnici živela. Pričelo me je hromiti cel kup strahov, strah pred prihodnostjo, strah živeti, strah pred vožnjo, strah pred višino, strah pred psi, strah pred snegom, strah pred letenjem, strah pred novostmi, strah pred starostjo, strah pred osamljenostjo, strah pred zapuščenostjo, strah pred izgubo kontrole, strah pred smrtjo … Pravzaprav me je bilo strah že vsega. In ne to ni bil več normalen strah, s katerim se vsi kdaj pa kdaj spopadamo. Ta strah me je jedel od znotraj, ta strah mi je onemogočal živeti, ta strah mi je onemogočal dihati. In tem strahovom so se lepili novi in novi strahovi, do točke, ko sem zaznala, da tako ne morem, nočem, ne želim več živeti. Seveda nisem imela pojma, kaj sploh storiti, niti še nisem uspela pridet v to fazo iskanja rešitev. Samo globoko znotraj sebe sem vedela, da je dovolj!

In takrat, ko sem znotraj sebe zares sprejela odločitev, so se rešitve pričele pojavljati same od sebe. Pričela se je pojavljati pomoč v obliki delavnic, člankov, knjig, izobraževanj, ki so me postopoma vodile do poti po kateri hodim danes.

Torej, ko se zares odločim, Vesolje ponudi pomoč, na nas pa je, ali jo bomo sprejeli ali ne.

Hvaležna za to pomoč in hvaležna sebi, ker sem ji sledila, čeprav je moj um imel cel kup razlogov proti.

Nisem imela namena deliti z vami tega dela svojega življenja in bolečine, namen je bil napisati nekaj čisto drugega na drugačen način, a izlilo se je to sporočilo. Verjamem, da z namenom, ker je na drugi strani nekdo, ki potrebuje točno to sporočilo. Ob tem, ko vam odpiram in dajem na pladnju del svoje ranljivosti, pa pravzaprav še globlje zdravim sebe. Danes to zmorem, pred leti ne bi zmogla.

Danes sem prehodila tolikšno pot osvobajanja od lastnih ujetosti, da lahko pomoč ponudim vam. Če se prepoznaš v kateri izmed točk mojega pisanja, ali te na kakršenkoli način kliče, je to klic duše, ki skuša preglasiti razum. Poslušaj jo, daj si priložnost in prehodi Pot k sebi.

 

Prijavni obrazec