Sebe in svoje življenje doživljam skozi princip lotosa. Večkrat sem se v življenju počutila v temi in blatu. A blato je tisto, ki daje korenine čudovitemu cvetu kot je lotos. Danes se zavedam svetlobe, ki mi omogoča, da cvetim in sijem, in z globoko hvaležnostjo sprejemam temo, ki sem jo potrebovala, da sem ozavestila svojo moč in se dvignila iz »blata«.

Življenje me je skozi vzpone in padce vztrajno vodilo na pot samoraziskovanja. Ne glede na to, kako sem se temu v nekem obdobju upirala, duša ve, kam gre. Ve, kaj želi. In ima potrpežljivost, ima vztrajnost, ima čas. Ko sem si v nekem trenutku dovolila ponovno slišati sebe, se mi je skozi izobraževanja, učitelje, znanje, izkušnje ponovno odprla pot domov, pot k sebi.

Skozi »na ključ ne« dogodke v mojem življenju sem spet našla sebe in svojo življenjsko pot, da danes živim bolj prisoten, zavesten, pristen, čuteč, lahkoten, svoboden vsakdan!