Zdravje. Vrednota, ki je največkrat samoumevna. Dokler je prisotna. Ko je enkrat več ni, pa je vrednota, ki ostane edina pomembna.
Kaj pravzaprav obeležujemo kot svetovni dan zdravja? Kaj si ob tem predstavljamo? Kaj nam to pravzaprav pomeni?
Brez zdravja »ni nič«. To vemo vsi. Pa se tega tudi dejansko zavedamo? Delujemo v življenju tako? Se zavedamo lastne odgovornosti za svoje zdravje? Ali pa jo prelagamo na zdravnike, zdravilce, morda celo svojce in druge?
Vsi upamo, da ne bomo zboleli. Vsaj ne zdaj. Morda nekoč, ko bomo stari, pa tudi takrat upamo, da ne.
Če se nam zgodi bolezen, takoj postanemo njene žrtve. Bolezen ne izbira, radi rečemo. Potem gremo k zdravniku in pričakujemo, da nas bo pozdravil. Predpisal čudežne tabletke in bomo zdravi. Če to slučajno ne deluje, je to zato, ker imamo nesposobnega zdravnika. Zato ga bodisi zamenjamo bodisi obiščemo zdravilca. In tudi tu pričakujemo zdravljenje. Saj je zdravilec, saj »zdravi«, naj me torej pozdravi!
Jaz pa grem nato zdrav naprej skozi življenje po isti poti …
Koliko se nas prepozna v tem načinu funkcioniranja? Stavim, da veliko. Preprosto preložimo odgovornost za svoje zdravje na druge. Odgovornost, ta zoprna beseda, kar naj jo imajo drugi. Vendar pa se moramo zavedati, da ko predamo odgovornost, predamo tudi moč! Moč zdravljenja, spreminjanja …
Premalo se zavedamo, da moč zdravljenja leži v nas samih. Premalo se zavedamo, da nas je bolezen, preden je nastopila na fizični ravni, opozarjala skozi misli, čustva, čutenja. Pa smo žal preslišali njena opozorila.
Premalo se tudi zavedamo, da ljudje nismo le fizična bitja … Da smo energija, da mislimo, čutimo, čustvujemo … Da je vse to sestavni del nas, da smo vse to mi, da je fizično telo le del celote. In da je potrebna skrb za zdravje na vseh ravneh.
Ni dovolj, da pazimo le na prehrano ali le telovadimo. Je vsekakor odlično in pohvalno, a kaj naredim za zdravje na čustveni, mentalni ravni?
Prav tako ni dovolj samo meditacija ali tehnike energijskega zdravljenja. Veliko ljudi je zmotno prepričanih, da z energijsko preventivo preprečujejo bolezen. Vsekakor naredimo s tem veliko, vendar skrb potrebuje tudi naše telo …
Potrebno je torej polno zavedanje sebe, sebe kot celote in sebe kot delček Univerzuma. Potrebno je ozavestiti svojo odgovornost in s tem prebuditi svojo moč.
Ko bomo zavestno pristopili k bolezni, jo prepoznali, ovrednotili, sprejeli, bomo lahko ozavestili, kaj nam sporoča, česa nas uči, in tako storili korak proti zdravju.
Enako je s preventivo. Ko bomo odgovorno pristopili k preventivni skrbi za naše zdravje na vseh ravneh, bo zdravje postalo dejanska vrednota v našem življenju. Vse do takrat pa je le bežni košček slabe vesti, ki nas skozi zgodbe o boleznih opominja na naš odnos do sebe.
