Lotos (ang. Lotus) je rastlina, ki svoje korenine požene iz močvirja, iz blata. Razvije se v čudovit cvet, ki ljubi svetlobo. V kolikor je obsijan s svetlobo, se odpre in zasije v vsej svoji lepoti. Če ga zaobjame tema, se zapre.
Tudi človeška duša je čudovit cvet, ki se odpira skozi življenje. Včasih se tega, kako čudovit cvet smo, ne zavedamo povsem, saj pogled usmerjamo le v blato in močvirje, ki je pod nami in se z njim identificiramo. Ko nas poboža ljubeča svetloba in pogledamo svoj odsev v gladini, lahko vidimo, kako smo se z lastno močjo in voljo dvignili iz blata in teme.
Torej lotos simbolizira naše življenje – vedno obstajajo težave, ovire, izgube (tema in blato), to je del nas. In vedno obstajajo čistost, svetloba in lepota, tudi to je del nas. Ljudje imamo moč, da se kot lotos dvignemo iz blata in zasijemo. Pravzaprav že sijemo, vendar če svoj pogled vseskozi usmerjamo samo v blato, lepote cveta ne zmoremo videti. V kolikor svoj pogled usmerjamo zgolj v čudovitost cveta in svetlobe nad nami in pozabimo na svoje korenine, ki pa so del nas, bodo te slej ko prej pocukale. Brez korenin, cvet ne more cveteti, če mu porežemo korenine, ker želimo zgolj svetlobo in lepoto, bo ovenel, uničila ga bo ravno ta svetloba.
Torej šele, ko se zavemo teme in prepoznamo svetlobo, ko sprejmemo, da sta oba pola del nas, postanemo popolna celota.
