Astrologija? Djotiš? Japajade!? Ali pač?

Astrologija? Djotiš? Japajade!? Ali pač?

Hmmm … Ko slišimo besedo astrologija ali horoskop, večkrat pomislimo skladno z naslovom, ali ne? Ja, pa kaj še? … gre čez naše misli.

Priznam, tudi sama sem nekoč občasno mislila tako. Prebirala horoskope in ocenjevala, kateri so me »zadeli« in kateri so »čisto mimo«. Potem pa sem se srečala z djotišem … A več  o tem, kdaj drugič.

Danes bi pravzaprav rada razjasnila, kaj astrologija sploh je, zakaj nas nekatere razlage »zadenejo« in nekatere ne. Zakaj horoskopi, zlasti kratki, redkokdaj držijo za nas.

Astrologijo si večina predstavlja kot skupek planetov ali pa en planet, ki določa naše horoskopsko znamenje in to naj bi bilo to. Oddaljeni planeti naj bi imeli nekakšen vpliv na nas ali naše življenje in nam določali usodo. Ali je temu res tako?

Po večini ne. Ta razlaga je zelo laična, posplošena, poenostavljena in kot taka nima veliko zveze z realnostjo.

Vesolje je eno samo, celotno vesolje je ena sama energija. Ali smo mi kot taki del vesolja? Seveda smo! Torej smo del te ene same neskončne energije in od vesolja nismo ločeni, čeprav nam naše snovno telo daje drugačen občutek. Del vesolja so seveda tudi planeti. Planeti na nebu imajo svoje fizično telo, tako kot imamo na Zemlji mi svojega. Pa vendarle nam je vsem jasno, da nismo zgolj fizično telo, da se ne razlikujemo samo po telesnih značilnostih, temveč tudi po občutkih, mislih, doživljanju, zavesti. Imamo svojo osebnost, ki se razlikuje od osebnosti drugih, in ta naša osebnost je večplastna, barvita, včasih nasprotujoča si, kontradiktorna, a hkrati enkratna in neponovljiva, kot radi rečemo. V določenih situacijah, okoljih pridejo na plan naše najboljše značilnosti, včasih »zmečemo ven« ali pa se srečamo v sebi tudi s tistimi manj prijetnimi lastnostmi, pred katerimi si nemalokrat radi zatiskamo oči.

Verjeli ali ne, planeti imajo ravno tako vsak svojo energijo, vsak svojo osebnost. Tako tisto »pozitivno«, kot tisto manj prijetno.

Kot smo že rekli, pa sta tako makro kot mikrokozmus del ENE neskončne energije.

Ali torej planeti delujejo na nas?

Pravzaprav ne. Ker mi v resnici SMO planeti. Mi pravzaprav utelešamo delčke planetarnih energij, planetarnih načel. To je v nas in ne nekaj, kar naj bi iz oddaljenega vesolja delovalo na nas in vplivalo na našo usodo. Vsaka duša si izbere idealen trenutek rojstva, ko so planetarne energije, planetarna načela takšna, da služijo našemu življenjskemu namenu, da nam omogočajo takšne življenjske izkušnje, kot smo si jih kot duša zadali. Torej v vsakem od nas prebiva energija Lune, Venere, Saturna in vseh ostalih planetov. V kakšnem razmerju in kvaliteti teh planetarnih načel se rodimo, določa trenutek našega rojstva.

To je potemtakem nekakšna naša popotnica za to življenje. Kot kovček, ki smo ga vzeli na potovanje.

Kaj iz kovčka bomo uporabili, kaj zavrgli, kaj dodali v kovček, je odvisno od nas. Tu se prične naša svobodna volja.

Da se vrnem na uvodno vprašanje, zakaj horoskopi redko držijo in zakaj se včasih ne prepoznamo v horoskopskem znamenju. Najprej moram poudariti, da se znamenje po vedski astrologiji Djotiš, večinoma razlikuje od znamenja po bolj znani zahodni astrologiji – več o razlikah, kdaj drugič oz. si lahko nekaj malega preberete TUKAJ.

Osnovno znamenje horoskopa je torej je le en majhen delček naše celotne rojstne ali natalne karte. Če bi ga primerjali s kovčkom, lahko rečemo, da je to kovček sam – njegova oblika, barva, velikost … Ko ga odpremo, pa se v njem skriva še cela paleta značilnosti – lahko je poln, prazen, lepo urejen …

Horoskop, ki se ga večinoma poslužuje zahodna astrologija (v djotišu boste redko našli »horoskopske« napovedi, saj djotiš ni napovedovanje prihodnosti … Uf, koliko tem se odpira zraven … tudi o tem morda drugič kaj več …) lahko primerjamo s pogledom na zaprt kovček. Seveda nekaj pove, pa vendarle, je to le pogled z enega zornega kota, samo delček pogleda na celotno sliko. Sicer se nas tudi energija, ki deluje na zaprt kovček malce dotakne, a kaj ko nas lahko v kovčku žuli cel kup drugih stvari, ki so v tem trenutku v našem življenju ključnejše. Pogleda v notranjost kovčka, v globino, pa horoskop ne zmore. Zato boste vedno, ko v djotišu opisujemo energijo časa, opozorjeni, da so to le splošne energije in orisi časa, v katerem smo. To lahko primerjamo z energijo prostora, v katerem se kovček nahaja. Vsebina pa je tista, ki je vsakemu posamezniku lastna. Ta vplogled pa daje natalna karta.

Da strnem. Vedno, ko prebirate horoskope ali berete splošne astrološke smernice energij časa, v katerem se ali se bomo nahajali, imejte v mislih, da je to le pogled na zaprt kovček!

Ali nas astrologija določa? Ja in ne … Trenutek rojstva je naša popotnica, vsebina kovčka, ki smo ga spakirali za življenjsko potovanje po Zemlji. Vsebina kovčka nas na nek način določa, kdo smo in kam želimo it, ampak mi imamo svobodno voljo! Sami se odločamo, kaj iz kovčka bomo uporabili, kaj zavrgli, kaj dodali itd.

Če vemo, kaj imamo v kovčku, če res dobro poznamo njegovo vsebino, bomo po poti lažje hodili. Lažje bomo načrtovali, bolj bomo pripravljeni na pot, bolje bomo lahko izkoristili vse danosti in izkušnje, ki nam jih pot ponuja.

In nič drugače ni z nami. Če res dobro poznamo lastno vsebino, če res dobro vemo, kdo smo, tudi lažje hodimo čez življenje, manj se zatikamo, spotikamo, tudi ko se spotaknemo in celo pademo, lažje vstanemo in gremo naprej.

S tem nam Djotiš lahko pomaga pri ozaveščanju sebe, svojega življenja, svojih lekcij in učenj.

Vse dobro!

Andreja

Close Menu